The Ship

Prestara

2009-12-12T17:45:00.004+01:00

To ni prenova, ampak prestara. Prestara bloga namreč. Zamenjal sem predlogo z neko modro, pa demokratični večini ni bila všeč, pa tudi meni ni, zato sem blog prestaril.

Kljub meni zadostnim minimalističnem črnim ozadjem in zelenim besedilom, sem se odločil, da vam na desni strani (->) bloga napišem stvari iz umetniškega področja, ki zelo vplivajo na poste, ki jih pišem. Mogoče vam bo zaradi teh seznamov lažje slediti oziroma razumeti moja razmišljanja in ustvarjanja.

Ideja seveda ni moja. Pobral sem jo iz skrivnega dnevnika. Vsega si pa le ne morem izmisliti sam :)

Če pa se najde kak tečko, ki bo nergal kako to, da si upam navesti avtorje zbirke Pesmi štirih s samo začetnicami njihovih priimkov, naj ve, da sem to naredil samo zato, da paše ta njihova zbirka v eno vrstico, da lepše izgleda ter da je bolj pregledno. K - Kajetan Kovič, Z - Ciril Zlobec, M - Janez Menart, P - Tone Pavček.

Na koncu pa naj objavo popestri zelena nagajiva opica ^^

polnoprazna miza

2009-12-10T23:24:00.001+01:00

V sobi, osvetljeni z belimi halogenskimi žarnicami, večerja družinica. Oče, mati, hči ter sin. Večerja je nadvse okusna pa vendar se le-ta družinici ne zdi nič posebnega.

Zunaj hiše se streljajo. Oni jedo.

Padajo bombe. Oni jedo.

Naravi se meša. Oni jedo.

Vse vidijo, vse slišijo - skozi okno.

Prileti tankovski izstrelek v hišo. Vse se zamaje in oče ponesreči pomoči kravato v okusno omako. Zakolne. In nadaljujejo z večerjo.

Dogajanje zunaj se vedno bolj stopnjuje. Oni pa še zmer fucking žrejo! Jst še zmer žrem! Nej gre u kurac...

Kako?

2009-12-08T23:35:00.000+01:00

Kako naj pluje ladja, ko pa si želi raziskati skrivnostne globine morja?

Samo pluje po gladini ter lahko le ugiba kaj je globoko spodaj na dnu - temelju morja.

Ali dno sploh obstaja? Ali je spodaj sploh kaj takega na čem bi lahko stal in bil na jasnem sam s seboj.

Sem le ena izmed mnogih ladij, ki pluje in pluje po pusti gladini in spušča sidro najbrž zaman, da bi se nečesa oprijela.

Gladina pa v bistvu sploh ni pusta. Neurje divja, jaz pa poskušam zreti hkrati v temno morje in v razburkano gladino v iskanju nečesa globljega od morja.

Lev

2009-12-07T23:29:00.001+01:00

Danes zvečer je predstava in cirkuški šotor je nabito poln. Množica veselo čaka na trik večera - trik z levom. Na sredini cirkusa je na drogu ognjeni obroč. Na eni strani je lev, na drugi pa njegov krotilec. Množica napeto čaka.

"Skoči!", zavpije krotilec in tleksne z bičem. Lev ga samo stekleno gleda.

"Ajde, skoči!", ponovi krotilec. Lev ga zdaj gleda že malo bolj pozorno, a sovražno.

"Kaj je zdej, pizda, boš skoču al ne?!" jezno zakriči krotilec.

Krotilec še enkrat udari z bičem in tokrat lev zares skoči skozi obroč, vendar še v skoku zgrabi krotilca za vrat in mu ga pregrizne. Že vidi in čuti svojo usodo - metek.

Pok in že ga ni več. Je pravilno ravnal?

Hm.

to ni croquis

2009-12-06T23:40:00.001+01:00

Jaz in čaj.

2009-12-04T22:51:00.001+01:00

Moji ideali. Naj jih poteptam?
Moja prava etika. Naj zamižim in se držim butastih izgovorov?

Ugotovil sem, da sem do zdaj vedno samo pil čaj(razen enkrat, se mi zdi). Pil, pa sem vedel, da mi ni všeč.

Ampak zdaj vem. Ne maram čaja, res ne. Vsaj jaz ne. Tisti jaz, ki piše ta post. Tisti jaz, ki je etičen, ki ima dobre ideale, a se boji da jih ne bo dosegel.

Ta jaz je pravi jaz. Vse ostalo je odsev slabosti tega sveta.

fej in fuj

2009-12-04T21:45:00.001+01:00

Še enkrat nekaj kar je bilo marsikje že povedano - pa vseeno.

Ne maram nekih generičnih sporočil (vsaj mislim da so to generična sporočila), pa če gre za sms ali pa za e-mail.

Po takšnih in drugačnih "vicih" mi gre na bruhanje, res. Njihova preprostost in predvidljivost je na ravni common, lowgrade, american sitcom-ov.

Še večja bedarija so seveda rad-te-imam-prijatelj-moj sms-i, ki naj bi po prepričanju pošiljateljev dali prejemnikom vedeti, da jih imajo rad ter na zelo nesubtilen način prosijo prejemnike naj jim pokažejo da jih imajo radi s tem, da pošljejo nazaj isti beden sms. Seveda izsiljeno.

Pizda folk, kdaj vam bo jasno? Če mi kdo želi povedati, da me ima rad, naj mi to pove s svojimi besedami. Ne pa da prepošlje nek pocukran sms, ki ga mora poslati desetim osebam ki jih (n)ima rad.

Vse bolj se mi zdi, da večina ljudi zares ne ve kaj zares pomeni, če imaš nekoga rad in da je tvoj prijatelj.

Pred spanjem.

2009-11-30T01:45:00.001+01:00

Skačeš iz spomina na spomin, iz misli na misel.

Prežvečiš.
Analiziraš.
Sklepaš.
Sanjaš.
Dvomiš.
Obžaluješ.
Prežvečiš.
Analiziraš.
Obžaluješ.
Sanjaš.
Razmišljaš da bi napisal post.
Napišeš post.
Post-aš post.
Mučiš se z mislimi in spomini dokler ne zaspiš.

Seveda je ta proces še vedno zelo podoben tistemu, ki je zgoraj napisan.

Memories

2009-11-29T13:24:00.000+01:00

Odkar pomnim sem na nek način rad pospravljal sobo. Na kakšno leno popoldne si vzameš urico, dve da prestaviš stvari v omare in predale, ki jih boš nekega dne spet moral pospraviti, ker si v bistvu na nek način samo randomly zmetal stvari na kup, torej dejansko nisi pospravil, ampak samo premaknil. Ampak vredu, važno je, da soba izgleda pospravljeno. To je važno, ni pa to point posta.

Pri tem večnem premetavanju stvari zmeraj odkriješ nekaj kar te spomne na nekaj kar je bilo, pa ni več. Bodisi je to slika iz osnovne šole bodisi je to disapproving smiley iz Berlina. ^^

Karkoli že je, spomni te na nekaj. In potem te ob tem obujanju spominov hkrati napadejo veselje, žalost in osamljenost. In potem lahko samo čakaš da mine.

Crap spet.

Nad jaz

2009-11-27T22:51:00.001+01:00

Noč je, a vidim daleč naokoli, dlje kot večina drugih - mesečina lune mi je naklonjena. Zdaj je spet čas moje oblasti, čas totalitarizma mojega uma. Zdaj je čas mojega tretjega jaza. Zdaj je čas človeka v meni.

Rad bi vladal do smrti.

slog, stil?

2009-11-23T23:13:00.000+01:00

Imam milijone idej, milijone!
Zavira me slog, ki ga nimam. No, imam ga, ampak je slab. Zelo slab.

Se dober slog da naučiti ali je to nekaj, kar imaš pač v sebi?

Toliko idej, jaz pa nočem, da gredo v nič. Toliko je tega, kar bi napisal, pa tudi sem napisal, a jih je spodnesel moj majavi in mlad slog.

Nočem kakšnih pohval, hočem samo povedati, da se poskušam izboljšati in biti dovolj samokritičen.

vprašanje

2009-11-20T18:52:00.001+01:00

Stojim na ravnem, širokem polju.Zebe me, kot vsakega. Ne veliko, ampak malo tudi ne. Ravno toliko, da je nadležno.

Pogrel bi se pa ne vem š čim. Lažem. Vem. Kolebam med dvema možnostima. Čaj in hiša.

V teoriji sta dve možnosti, v praksi pa zaenkrat samo ena - čaj. Zakaj samo čaj? Ker ga je veliko več kot hiš. Hiše pa če sploh so, so zgrajene iz lesa, ki se je premalo sušil in se kmalu sesujejo. Vsaj zaenkrat, vsaj tu.

Oh čaj, tako sladek in vroč! Omamno diši ter čara z meglicami pred tvojimi očmi lepe podobe. Pa vendar, pogreje te samo za kratek čas, potem pa potrebuješ novega in tako dalje.

Hiša je pa druga zgodba. Mogoče res ni v njej vedno tako toplo kot je topel čaj, a te vedno varuje pred vetrom. Ščasoma se res ohlaja in začne puščati - takrat je tvoja naloga, da jo popraviš, zakuriš v njej. Samo tako se da prebroditi zime.

Naj samo čakam na hišo tu, na vetrovnem polju ali naj se do takrat vsaj malo pogrejem s čajem?

Mrzlo je.

nekatere misli

2009-11-18T23:50:00.001+01:00

Zmagali smo veliko Rusijo v nogometu. Ja, dejansko sem gledal, kljub temu da sem se ob gledanju tekem počutil kot jynx. To pa zato, ker je Slovenija zgubila vsako tekmo, ki sem jo gledal, ne samo nogometno.

Ampak to ni pomembno. Največ časa sem razmišljal o Rusih. Kako bodo izgubili. Kako bodo žalostni. Kako so žalostni, zdaj ko so izgubili. Nekdo zmaga, drug izgubi. To mi ni všeč. Še Scatman John je zapel:"How can someone win if winning means that someone loses?"

Bi še oz. boljše pisal, pa me čakata Makarovičeva in Sartre.

Temnomodra

2009-11-18T00:00:00.001+01:00

Tu naj bi bil post o tem kako ne maram zlagati nogavic in temnomodre barve.

Potem pa se mi je sredi pisanja vse zazdelo neumno in sem zbrisal. V bistvu bi najraje tudi tole zbrisal, ker vem da je crap.

(:

From light to dark...and dark to light.

2009-11-16T23:36:00.001+01:00

Sedim na hribu. Temni se. Poskušam zbrati svoje misli in se predati razkošju narave.

Miru ni, so samo luči in zvokovi približevanja in oddaljevanja. Poslušam, čakam, da bo mir. Ni ga. V tihi noči se sliši zvok avtomobila tako dolgo, dokler ne pride nov krokodil avtomobil.

Tudi tu na vasi ni mir. Tudi ponoči se marsikdaj prekine tišina. Škoda. Pa vendar, včasih ponoči odprem okno in se zazrem v tiho, skrivnostno noč in si predstavljam, da nekje v objemu zdolske narave nekomu predstavim nočni mir in spokoj.

Neue Philosophie

2009-11-13T19:35:00.001+01:00

Comming soon.

Ost?
West?
Eine Mischung?

potapljanje ladjic

2009-11-11T20:07:00.002+01:00

Ladja je izgubljena. Kapitan je narobe sklepal, narobe precenil situacijo. Še nikoli se ni tako ponižal s svojim poskusom, da bi zavzel ladjo. Ali karkoli drugega. To je tisti ponos, spoštovanje, ki ga ima človek do sebe. Vrgel ga je v morje, kar bo, bo. Tokrat se mu je zdelo vredno.

A ladja tone. Dolga leta bo tonila, kapitan to ve. Tudi ko bo zares potonila, bo sanjal o njej. Takih ladij se skoraj ne da najti.

"A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok JE."

JE!!!
Je!
Je
je
je...

Potrebujem ladjo, da me približa otoku. Posebno ladjo.

Barva

2009-11-10T15:52:00.000+01:00

Jaz nisem bel.
Jaz nisem črn.
Jaz sem siv.

Včasih bolj temno siv, včasih bolj svetlo siv.

Kaj je lahko, a v bistvu težko? Ali obratno?

2009-11-08T23:52:00.002+01:00

Težko je, kdaj kaj ne reči, da bi se pol minute smejali, kljub temu da dobro vemo, da bomo s tem nekoga prizadeli.

Težko je zamenjati rolico toaletnega papirja.

Težko se je ustaviti, zadihati.

Težko se je iskreno nasmejati.

Težko je odložiti umazano perilo tam kjer spada.

Težko je spiti in pojesti živila v kuhinji.

Marsikaj je težko. No, vsaj zdi se tako, v bistvu pa ni.

Fight

2009-11-07T01:33:00.000+01:00

Če nekdo zmaga v pretepu to še ne pomeni da ima prav. Kvečjemu ravno nasprotno. Vsaj tako ponavadi je.

pika-poka

2009-11-05T00:24:00.000+01:00

Sem Podvodni mož, ki ne bo ukrepal s kaznijo za zločin - zločin, ki bi ga najvrjetneje tudi sam storil. To ni razlog, to je dejstvo.

Kazni ni ali pa je. Najbrž je. Upam, da je. Zato, ker bi to pomenilo, da ti je žal.

Hvala za pikapolonici. Lahko noč.

Nekje nekdo.

2009-11-03T23:18:00.000+01:00

Jaz tu, v svoji topli sobici, zavit v svoj ljubi kovter berem knjigo. Nekje...nekje...nekje pa nekdo šiva moj bodoči pulover, nekje nekdo skupaj sestavlja moje bodoče teniske. Nekje. Nekdo. Gara. Zato da je nam lepo.

Nekje nekdo? Ne, ne govorim samo o Aziji, Afriki, Južni Ameriki. Ne. Tudi tu, v Sloveniji imamo take ljudi.

"Vemo, vemo, tako pač je, kaj pa boš storil?"

Največ bom storil s tem, da ne bom razmišljal, kot da se nič ne da spremeniti.

To je veliko - več kot si mislite.

breaking the loop

2009-11-02T21:32:00.001+01:00

Skrajni čas da se zresnim. Pred mano sta tako četrti letnik, kot tudi matura. Ne da se mi še enkrat popravljati ocen zadnji teden in imeti uničene počitnice zaradi popravcev. Ne izplača se, pa čeprav mnogi pravijo, da se itak zabavaš celo leto.

To je prvi razlog, zaradi katerega sem včeraj prostovoljno dal bratu svoj računalnik v varstvo, do konca tega šolskega leta.

Drugi razlog zaradi katerega je moja siva kišta v Ljubljani je mir in prosti čas :). Zdaj ko ni več pc-ja, se bosta prej našla čas pa tudi volja za kak sproščen sprehod ali tek. Seveda, pa bom se lahko tudi bolj posvetil svojim mislim in branju knjig. Mogoče bo iz tega zen-ish karkoližepačje-ja nastalo tudi kaj več kot kakšen dober post :)

Še en crappy late night whine post

2009-11-01T02:00:00.000+01:00

Asocialen, nesproščen, nedovzeten za nove stvari ter še sam ne vem kaj bi rad. Zakon.

Požrlo me bo. Ampak ne toliko, da bi umrl. Ne. Ravno toliko, da...ne vem!

Najbolj me žre vse tisto, kar zamujam.

Preveč razmišljam, vedno.

T

2009-10-31T03:18:00.001+01:00

Prav neverjetno je, kako je lahko človek tako zaposlen in nima časa niti misliti, kljub temu, da dejansko ne počne prav nič posebnega.

Krasni.
Novi.
Sekret.

Lahko noč.