The Ship

Nad jaz

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Fri, 27 Nov 2009 21:51:00 +0000

Noč je, a vidim daleč naokoli, dlje kot večina drugih - mesečina lune mi je naklonjena. Zdaj je spet čas moje oblasti, čas totalitarizma mojega uma. Zdaj je čas mojega tretjega jaza. Zdaj je čas človeka v meni.

Rad bi vladal do smrti.

slog, stil?

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Mon, 23 Nov 2009 22:13:00 +0000

Imam milijone idej, milijone!
Zavira me slog, ki ga nimam. No, imam ga, ampak je slab. Zelo slab.

Se dober slog da naučiti ali je to nekaj, kar imaš pač v sebi?

Toliko idej, jaz pa nočem, da gredo v nič. Toliko je tega, kar bi napisal, pa tudi sem napisal, a jih je spodnesel moj majavi in mlad slog.

Nočem kakšnih pohval, hočem samo povedati, da se poskušam izboljšati in biti dovolj samokritičen.

vprašanje

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Fri, 20 Nov 2009 17:52:00 +0000

Stojim na ravnem, širokem polju.Zebe me, kot vsakega. Ne veliko, ampak malo tudi ne. Ravno toliko, da je nadležno.

Pogrel bi se pa ne vem š čim. Lažem. Vem. Kolebam med dvema možnostima. Čaj in hiša.

V teoriji sta dve možnosti, v praksi pa zaenkrat samo ena - čaj. Zakaj samo čaj? Ker ga je veliko več kot hiš. Hiše pa če sploh so, so zgrajene iz lesa, ki se je premalo sušil in se kmalu sesujejo. Vsaj zaenkrat, vsaj tu.

Oh čaj, tako sladek in vroč! Omamno diši ter čara z meglicami pred tvojimi očmi lepe podobe. Pa vendar, pogreje te samo za kratek čas, potem pa potrebuješ novega in tako dalje.

Hiša je pa druga zgodba. Mogoče res ni v njej vedno tako toplo kot je topel čaj, a te vedno varuje pred vetrom. Ščasoma se res ohlaja in začne puščati - takrat je tvoja naloga, da jo popraviš, zakuriš v njej. Samo tako se da prebroditi zime.

Naj samo čakam na hišo tu, na vetrovnem polju ali naj se do takrat vsaj malo pogrejem s čajem?

Mrzlo je.

nekatere misli

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Wed, 18 Nov 2009 22:50:00 +0000

Zmagali smo veliko Rusijo v nogometu. Ja, dejansko sem gledal, kljub temu da sem se ob gledanju tekem počutil kot jynx. To pa zato, ker je Slovenija zgubila vsako tekmo, ki sem jo gledal, ne samo nogometno.

Ampak to ni pomembno. Največ časa sem razmišljal o Rusih. Kako bodo izgubili. Kako bodo žalostni. Kako so žalostni, zdaj ko so izgubili. Nekdo zmaga, drug izgubi. To mi ni všeč. Še Scatman John je zapel:"How can someone win if winning means that someone loses?"

Bi še oz. boljše pisal, pa me čakata Makarovičeva in Sartre.

Temnomodra

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Tue, 17 Nov 2009 23:00:00 +0000

Tu naj bi bil post o tem kako ne maram zlagati nogavic in temnomodre barve.

Potem pa se mi je sredi pisanja vse zazdelo neumno in sem zbrisal. V bistvu bi najraje tudi tole zbrisal, ker vem da je crap.

(:

From light to dark...and dark to light.

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Mon, 16 Nov 2009 22:36:00 +0000

Sedim na hribu. Temni se. Poskušam zbrati svoje misli in se predati razkošju narave.

Miru ni, so samo luči in zvokovi približevanja in oddaljevanja. Poslušam, čakam, da bo mir. Ni ga. V tihi noči se sliši zvok avtomobila tako dolgo, dokler ne pride nov krokodil avtomobil.

Tudi tu na vasi ni mir. Tudi ponoči se marsikdaj prekine tišina. Škoda. Pa vendar, včasih ponoči odprem okno in se zazrem v tiho, skrivnostno noč in si predstavljam, da nekje v objemu zdolske narave nekomu predstavim nočni mir in spokoj.

Neue Philosophie

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Fri, 13 Nov 2009 18:35:00 +0000

Comming soon.

Ost?
West?
Eine Mischung?

potapljanje ladjic

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Wed, 11 Nov 2009 19:07:00 +0000

Ladja je izgubljena. Kapitan je narobe sklepal, narobe precenil situacijo. Še nikoli se ni tako ponižal s svojim poskusom, da bi zavzel ladjo. Ali karkoli drugega. To je tisti ponos, spoštovanje, ki ga ima človek do sebe. Vrgel ga je v morje, kar bo, bo. Tokrat se mu je zdelo vredno.

A ladja tone. Dolga leta bo tonila, kapitan to ve. Tudi ko bo zares potonila, bo sanjal o njej. Takih ladij se skoraj ne da najti.

"A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok JE."

JE!!!
Je!
Je
je
je...

Potrebujem ladjo, da me približa otoku. Posebno ladjo.

Barva

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Tue, 10 Nov 2009 14:52:00 +0000

Jaz nisem bel.
Jaz nisem črn.
Jaz sem siv.

Včasih bolj temno siv, včasih bolj svetlo siv.

Kaj je lahko, a v bistvu težko? Ali obratno?

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sun, 08 Nov 2009 22:52:00 +0000

Težko je, kdaj kaj ne reči, da bi se pol minute smejali, kljub temu da dobro vemo, da bomo s tem nekoga prizadeli.

Težko je zamenjati rolico toaletnega papirja.

Težko se je ustaviti, zadihati.

Težko se je iskreno nasmejati.

Težko je odložiti umazano perilo tam kjer spada.

Težko je spiti in pojesti živila v kuhinji.

Marsikaj je težko. No, vsaj zdi se tako, v bistvu pa ni.

Fight

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sat, 07 Nov 2009 00:33:00 +0000

Če nekdo zmaga v pretepu to še ne pomeni da ima prav. Kvečjemu ravno nasprotno. Vsaj tako ponavadi je.

pika-poka

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Wed, 04 Nov 2009 23:24:00 +0000

Sem Podvodni mož, ki ne bo ukrepal s kaznijo za zločin - zločin, ki bi ga najvrjetneje tudi sam storil. To ni razlog, to je dejstvo.

Kazni ni ali pa je. Najbrž je. Upam, da je. Zato, ker bi to pomenilo, da ti je žal.

Hvala za pikapolonici. Lahko noč.

Nekje nekdo.

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Tue, 03 Nov 2009 22:18:00 +0000

Jaz tu, v svoji topli sobici, zavit v svoj ljubi kovter berem knjigo. Nekje...nekje...nekje pa nekdo šiva moj bodoči pulover, nekje nekdo skupaj sestavlja moje bodoče teniske. Nekje. Nekdo. Gara. Zato da je nam lepo.

Nekje nekdo? Ne, ne govorim samo o Aziji, Afriki, Južni Ameriki. Ne. Tudi tu, v Sloveniji imamo take ljudi.

"Vemo, vemo, tako pač je, kaj pa boš storil?"

Največ bom storil s tem, da ne bom razmišljal, kot da se nič ne da spremeniti.

To je veliko - več kot si mislite.

breaking the loop

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Mon, 02 Nov 2009 20:32:00 +0000

Skrajni čas da se zresnim. Pred mano sta tako četrti letnik, kot tudi matura. Ne da se mi še enkrat popravljati ocen zadnji teden in imeti uničene počitnice zaradi popravcev. Ne izplača se, pa čeprav mnogi pravijo, da se itak zabavaš celo leto.

To je prvi razlog, zaradi katerega sem včeraj prostovoljno dal bratu svoj računalnik v varstvo, do konca tega šolskega leta.

Drugi razlog zaradi katerega je moja siva kišta v Ljubljani je mir in prosti čas :). Zdaj ko ni več pc-ja, se bosta prej našla čas pa tudi volja za kak sproščen sprehod ali tek. Seveda, pa bom se lahko tudi bolj posvetil svojim mislim in branju knjig. Mogoče bo iz tega zen-ish karkoližepačje-ja nastalo tudi kaj več kot kakšen dober post :)

Še en crappy late night whine post

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sun, 01 Nov 2009 01:00:00 +0000

Asocialen, nesproščen, nedovzeten za nove stvari ter še sam ne vem kaj bi rad. Zakon.

Požrlo me bo. Ampak ne toliko, da bi umrl. Ne. Ravno toliko, da...ne vem!

Najbolj me žre vse tisto, kar zamujam.

Preveč razmišljam, vedno.

T

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sat, 31 Oct 2009 02:18:00 +0000

Prav neverjetno je, kako je lahko človek tako zaposlen in nima časa niti misliti, kljub temu, da dejansko ne počne prav nič posebnega.

Krasni.
Novi.
Sekret.

Lahko noč.

Na vlaku

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Fri, 30 Oct 2009 00:31:00 +0000

Dežuje. On sedi pri oknu ter zamišljeno opazuje pokrajino. Zzzzum, se odprejo drsna vrata, nato pa se prikaže ona in reče "Oprostite...je prosto?"

Resno jo pogleda in malce tiho reče "Je, ja."

Ona začne slačiti plašč, medtem ko se on pretvarja, da opazuje mimobežečo pokrajino. Vsede se na sedež, ki je čisto pri vratih, a na nasprotni strani kjer sedi on.

Oba nimata kaj za početi zato samo gledata po kabini in ko gleda ona stran, jo on na skrivaj pogleda in obratno. Ko postaja počasi že vse že kar neprijetno, zaradi tišine, oba skoraj hkrati sežeta vsak sebi v žep po mobitel.

"Ka ni to bedasto?" jo vpraša.

Zmanjkalo idej in volje. Se opravičujem.

18

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Tue, 27 Oct 2009 01:13:00 +0000

Ne morem, da nebi. Ja, osemnajst let imam. V bistvu mam osemnajst let že malo manj kot devet mesecev, ampak rojstni dan je vseeno danes osemnajsti.

Ne vem kje naj začnem, še manj pa kako naj končam.

Dosegel sem starost, ki naj bi predstavljala neko zrelost. Zrel še zdaleč nisem in tudi mislim, da je malokdo pri moji starosti že zrel. Sem pa na dobri poti, da postanem zrel...vsaj mislim da sem. Tale blog naj bi bil eden izmed glavnih *ne-vem-kaj* moje resnosti. Začasne.

Kakorkoli. Hecno, če pomislim, da sem že osemnajst. Ne počutim se toliko starega. Tudi ko sem bil star šestnajst in sedemnajst let je bilo tako. S tem ne mislim, da se počutim starejšega, kje pa. Ne vem, pač se ne počutim tako starega kot v bistvu sem. Še sam ne vem kaj točno sem hotel povedati s tem.

Ah ja, odraščanje :)

Sem že mislil opisati preteklih osemnajst let s tremi besedami, ki bile: življenja, fafa in kurac, samo zato, da bi se kakšen Zoneh nasmejal.
Pa ne bom, ker to ni res. No, kdaj pa kdaj res življenje fafa kurac, ne pa vedno. To sem očitno velikokrat pozabil med pisanjem post-ov. No ne, mogoče nisem, sem pa potreboval nek outlet.

Kaj naj še rečem ob tako nepomembno-pomembnemu jubiljeju? Hmm, fino bi blo si zmislt en epic quote.

Zamenjaj prazno rolo toaletnega papirja v wc-ju, tudi, če je ne boš uporabil ti.

P.S.: Post je objavljen ob 02:40 po našem času, takrat ko sem se pred osemnajstimi obhodi Zemlje tudi jaz...PIZDA...prikobacal na ta svet? Ne, ne. Preveč bedno. Pred osemnajstimi leti sem pač...postal še en bodoči davkoplačevalec. Ha! Dvomim, da ste to pričakovali! ^^

P.P.S.: Pizda, 5 minut prepozn sm post-u. :D

---

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sun, 25 Oct 2009 17:44:00 +0000

I'm giving you a second chance.

Trojni post

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Wed, 21 Oct 2009 21:43:00 +0000

Tale post je razdeljen na tri nepovezane dele. Lahko bi vsakemu namenil en post, pa se mi zdi takole bolj...prostorsko zafilujoče.

-Ostali-
Jaz se mogoče že rešim, jaz mogoče že uspem, ampak, kaj pa ostali?

-napol zbujeno stanje-
Ko sanjaš, pa si buden. Ne sanjariš, ampak sanjaš. Telesno si buden, zavest pa plava nekje vmes in se s tabo igra. Ali karkoli že.

-to je tretji del-
To je besedilo tretjega dela.

kontekst

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Mon, 19 Oct 2009 21:27:00 +0000

"Hvala za božansko kosilo, do zdej mi še ni blo slabo."

Kontekst - brez njega izpade marsikaj povsem drugačno, kot pa v resnici je. Zato prosim, če ne poznate konteksta, don't judge. Nasplošno. Ne govorim o sebi.

Sonata Arctica - The Dead Skin za vse, ki se vam ne da brati zgoraj napisanih besed (pa tudi za tiste, ki se vam da) je tu pesem, ki je pomojem (kar se besedila tiče) ena boljših ljubezenskih pesmi :)

(če kliknete pod info na desni strani, se pojavi besedilo)

The epicness of Life.

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sun, 18 Oct 2009 20:31:00 +0000

Finally on the right track of Life, a track which always existed, yet seemed to hard and impossible.

Mustering the will and acting the right way - the road to inner happiness.

I've grown, I can tell. What will Life unearth for me, I can't tell, but it will surely be grand. And filled with Life itself. I still have so much to learn and I love it.

The epicness of Life is within your grasp, closer than you think.

*shouts the chorus of his current favourite song with joy and on the verge of tears*

Kdo?

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Sat, 17 Oct 2009 19:53:00 +0000

Kdo nas bo ubil, če ne ljudje?

.

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Fri, 16 Oct 2009 20:12:00 +0000

Filling the gaps by making ourselves emptier in the end - we will fail.

jesen

rarug91@hotmail.com (Šoba) — Thu, 15 Oct 2009 15:57:00 +0000

Rad imam jesen :)

Hladen veter, katerega svežina te naredi živega.

Rjava barva, barva mojih oči za moje oči.

Topli napitki in kurjava na drve, ki te pogrejeta na poseben način.

Rad imam jesen, jesen kot letni čas, nič drugega ^^. Samo to sem hotel povedati :)