think before you...

Že odkar je kupil rabljeno štirko od svojega kolega, je z veseljem drvel po vaških cestah. Adrenaline rush ftw.

Zdaj pa je star že osemindvajset let. Ima kar vredu službo, ne zasluži veliko, ampak vseeno dovolj, da lahko da vsak mesec malo na stran. Po dveh letih je zbral dovolj, da si je lahko kupil cestaka. Rabljenga, ampak v zelo dobrem stanju. To si je zmeraj želel.

Končno je konec šihta, gre domov, kjer ga čaka njegov preljubi motor. Obleče si svojo ledr obleko, da čelado na glavo, brum bruuum in že se pelje po cesti. Tako kot zmeraj, pritisne na gas kuk se da. Naselje? Jebeš naselje. Zakaj pa se ne bi pelu 110 km/h po naselju? On oblvada, on se že ne bo zaletu, to se ne more njemu zgodit.

Šestletna kodrasta punčka v rozasti enodelni oblekici z krilom teče proti cesti, ker ji je ušla žoga. Ona samo gleda žogo in teče za njo, ne vidi motorista, njena mama pa vsa histerična kriči za njo: "ANJAAAAA!!!!!!!!!!ANJAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!"

Punčka se seveda ne zmeni za materine besede in še vedno teče proti žogi. Motorist pa prihaja vse bliže in bliže. On vidi prazno cesto tako, kot punčka vidi žogo. Oba vidita samo tisto pred samo in se ne zmenita za druge.

Žoga je samo meter stran od ceste, motorist pa samo pet metrov stran od punčke, ki je že skoraj na cesti. On vidi njo in dobi največji adrenaline rush v svojem življenju. Takoj začne bremzat, čeprav ve, da s tem ne bo naredil veliko.

Punčka ulovi žogo v zadnjem trenutku in obstane. On zdrvi mimo nje in bremza še naslednjih trideset, štirideset metrov.

Mama prileti do punčke, vsa objokana in jo stisne k sebi tako močno, da punčko boli.

To je to, nihče ni umrl, nihče ni poškodovan, nič. Vem kaj ste pričakovali. Sej jst bi tut.