Imam milijone idej, milijone!
Zavira me slog, ki ga nimam. No, imam ga, ampak je slab. Zelo slab.
Se dober slog da naučiti ali je to nekaj, kar imaš pač v sebi?
Toliko idej, jaz pa nočem, da gredo v nič. Toliko je tega, kar bi napisal, pa tudi sem napisal, a jih je spodnesel moj majavi in mlad slog.
Nočem kakšnih pohval, hočem samo povedati, da se poskušam izboljšati in biti dovolj samokritičen.
ponedeljek, 23. november 2009
petek, 20. november 2009
vprašanje
Stojim na ravnem, širokem polju.Zebe me, kot vsakega. Ne veliko, ampak malo tudi ne. Ravno toliko, da je nadležno.
Pogrel bi se pa ne vem š čim. Lažem. Vem. Kolebam med dvema možnostima. Čaj in hiša.
V teoriji sta dve možnosti, v praksi pa zaenkrat samo ena - čaj. Zakaj samo čaj? Ker ga je veliko več kot hiš. Hiše pa če sploh so, so zgrajene iz lesa, ki se je premalo sušil in se kmalu sesujejo. Vsaj zaenkrat, vsaj tu.
Oh čaj, tako sladek in vroč! Omamno diši ter čara z meglicami pred tvojimi očmi lepe podobe. Pa vendar, pogreje te samo za kratek čas, potem pa potrebuješ novega in tako dalje.
Hiša je pa druga zgodba. Mogoče res ni v njej vedno tako toplo kot je topel čaj, a te vedno varuje pred vetrom. Ščasoma se res ohlaja in začne puščati - takrat je tvoja naloga, da jo popraviš, zakuriš v njej. Samo tako se da prebroditi zime.
Naj samo čakam na hišo tu, na vetrovnem polju ali naj se do takrat vsaj malo pogrejem s čajem?
Mrzlo je.
Pogrel bi se pa ne vem š čim. Lažem. Vem. Kolebam med dvema možnostima. Čaj in hiša.
V teoriji sta dve možnosti, v praksi pa zaenkrat samo ena - čaj. Zakaj samo čaj? Ker ga je veliko več kot hiš. Hiše pa če sploh so, so zgrajene iz lesa, ki se je premalo sušil in se kmalu sesujejo. Vsaj zaenkrat, vsaj tu.
Oh čaj, tako sladek in vroč! Omamno diši ter čara z meglicami pred tvojimi očmi lepe podobe. Pa vendar, pogreje te samo za kratek čas, potem pa potrebuješ novega in tako dalje.
Hiša je pa druga zgodba. Mogoče res ni v njej vedno tako toplo kot je topel čaj, a te vedno varuje pred vetrom. Ščasoma se res ohlaja in začne puščati - takrat je tvoja naloga, da jo popraviš, zakuriš v njej. Samo tako se da prebroditi zime.
Naj samo čakam na hišo tu, na vetrovnem polju ali naj se do takrat vsaj malo pogrejem s čajem?
Mrzlo je.
sreda, 18. november 2009
nekatere misli
Zmagali smo veliko Rusijo v nogometu. Ja, dejansko sem gledal, kljub temu da sem se ob gledanju tekem počutil kot jynx. To pa zato, ker je Slovenija zgubila vsako tekmo, ki sem jo gledal, ne samo nogometno.
Ampak to ni pomembno. Največ časa sem razmišljal o Rusih. Kako bodo izgubili. Kako bodo žalostni. Kako so žalostni, zdaj ko so izgubili. Nekdo zmaga, drug izgubi. To mi ni všeč. Še Scatman John je zapel:"How can someone win if winning means that someone loses?"
Bi še oz. boljše pisal, pa me čakata Makarovičeva in Sartre.
Ampak to ni pomembno. Največ časa sem razmišljal o Rusih. Kako bodo izgubili. Kako bodo žalostni. Kako so žalostni, zdaj ko so izgubili. Nekdo zmaga, drug izgubi. To mi ni všeč. Še Scatman John je zapel:"How can someone win if winning means that someone loses?"
Bi še oz. boljše pisal, pa me čakata Makarovičeva in Sartre.
Temnomodra
Tu naj bi bil post o tem kako ne maram zlagati nogavic in temnomodre barve.
Potem pa se mi je sredi pisanja vse zazdelo neumno in sem zbrisal. V bistvu bi najraje tudi tole zbrisal, ker vem da je crap.
(:
Potem pa se mi je sredi pisanja vse zazdelo neumno in sem zbrisal. V bistvu bi najraje tudi tole zbrisal, ker vem da je crap.
(:
ponedeljek, 16. november 2009
From light to dark...and dark to light.
Sedim na hribu. Temni se. Poskušam zbrati svoje misli in se predati razkošju narave.
Miru ni, so samo luči in zvokovi približevanja in oddaljevanja. Poslušam, čakam, da bo mir. Ni ga. V tihi noči se sliši zvok avtomobila tako dolgo, dokler ne pride nov krokodil avtomobil.
Tudi tu na vasi ni mir. Tudi ponoči se marsikdaj prekine tišina. Škoda. Pa vendar, včasih ponoči odprem okno in se zazrem v tiho, skrivnostno noč in si predstavljam, da nekje v objemu zdolske narave nekomu predstavim nočni mir in spokoj.
Miru ni, so samo luči in zvokovi približevanja in oddaljevanja. Poslušam, čakam, da bo mir. Ni ga. V tihi noči se sliši zvok avtomobila tako dolgo, dokler ne pride nov krokodil avtomobil.
Tudi tu na vasi ni mir. Tudi ponoči se marsikdaj prekine tišina. Škoda. Pa vendar, včasih ponoči odprem okno in se zazrem v tiho, skrivnostno noč in si predstavljam, da nekje v objemu zdolske narave nekomu predstavim nočni mir in spokoj.
petek, 13. november 2009
sreda, 11. november 2009
potapljanje ladjic
Ladja je izgubljena. Kapitan je narobe sklepal, narobe precenil situacijo. Še nikoli se ni tako ponižal s svojim poskusom, da bi zavzel ladjo. Ali karkoli drugega. To je tisti ponos, spoštovanje, ki ga ima človek do sebe. Vrgel ga je v morje, kar bo, bo. Tokrat se mu je zdelo vredno.
A ladja tone. Dolga leta bo tonila, kapitan to ve. Tudi ko bo zares potonila, bo sanjal o njej. Takih ladij se skoraj ne da najti.
"A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok JE."
JE!!!
Je!
Je
je
je...
Potrebujem ladjo, da me približa otoku. Posebno ladjo.
A ladja tone. Dolga leta bo tonila, kapitan to ve. Tudi ko bo zares potonila, bo sanjal o njej. Takih ladij se skoraj ne da najti.
"A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok JE."
JE!!!
Je!
Je
je
je...
Potrebujem ladjo, da me približa otoku. Posebno ladjo.
Naročite se na:
Objave (Atom)
